Kapitan Otja

Otja se ob vikendih pogosto odpelje na obalo jezera Glu Glu. Tam dolgo stoji na z grmičevjem poraslem bregu, zre v vodo in tiho sanjari o tem, kako bi bilo, če bi bil po poklicu kapitan in ne botanik.

Poglejte ga, ta zajec na sliki z brado, s tatujem in pipo (za milne mehurčke) je vendar on, Otja. Vendar počakajte malo, ta podoba niti malo ne spominja na našega zajčjega prijatelja. Ne, ne, tako bi naš Otja izgledal kot prekaljeni pomorščak, ki je preplul vse oceane tega sveta.

Medtem ko opazuje svoj odsev v mirni jezerski vodi, razmišlja, kako se na svojem lesenem, hitrem in elegantnem kliperju, kot mu pravijo stari morjeplovci, bojuje z razburkanim morejm. To je prizor, ki ga zlepa ne pozabiš. Edina družba našemu kapitanu, je širni ocean, po katerem njegova jadrnica brezskrbno pluje proti horizontu, sunkom vetra in pljuskom valov pa kljubuje s slanim vetrom v brkih in sončnimi žarki v očeh. Nihče ne ve, niti pomorščak Otja, kam vse ga bo barka še odpeljala.

Kapitan Otja ima tudi čisto svoj plakat.